Hipnoterapija: ko razumevanje problema ni dovolj
Vse razumete, pa problem še vedno ostaja.
Morda veste, od kod izvira vaša težava. Razumete svoje otroštvo, odnose, izgube in dogodke, ki so vas oblikovali. Veste celo, kako bi morali razmišljati, čutiti ali ravnati drugače.
Toda ko se ponovno znajdete v isti situaciji, se telo odzove po starem.
Pojavijo se tesnoba, strah, napetost, potreba po umiku, jeza ali občutek nemoči. Zavest vam govori, da nevarnosti ni, vendar globlji del vas tega še ni prepoznal.
Razumevanje je pomembno. Pogosto je prvi korak. Toda razumeti problem in spremeniti avtomatični notranji odziv nista ista stvar.
Klinična hipnoterapija je strukturiran terapevtski proces, v katerem s pomočjo hipnoze, usmerjene pozornosti, terapevtskega jezika in dela z nezavednimi vzorci ustvarjamo pogoje za spremembo na ravni, na kateri se težava dejansko sproža.
Kaj se zgodi v hipnozi
Globoka sproščenost (telo se umiri, stres izgine)
Izostrena pozornost (um postane jasen in zbran)
Jasnost doživetij (močnejši stik z notranjim svetom)
Dostop do podzavesti (lažje razumevanje izvora težav)
Nove možnosti (dovzetnost za pozitivne spremembe)
Notranja moč (aktivacija skritih potencialov)
Aleksander Grunčić Krajnc, dr. med.
Zdravnik s 14 leti klinične prakse, mednarodno certificiran klinični hipnoterapevt , ustanovitelj Akademije hipnoterapije.
Kaj je hipnoterapija?
Hipnoterapija je terapevtski pristop, ki uporablja hipnozo z namenom spreminjanja neželenih čustvenih, telesnih in vedenjskih vzorcev.
Hipnoza sama po sebi še ni terapija.
Hipnoza je stanje spremenjene oziroma osredotočene pozornosti, v katerem se lahko spremenijo zaznavanje, doživljanje, čustva in odzivanje na sugestije. Hipnoterapija pa to stanje uporabi v širšem terapevtskem procesu, ki vključuje razumevanje klientove težave, opredelitev zaželenega stanja, aktivacijo notranjih virov, transformacijo, preverjanje rezultata in integracijo spremembe.
V mojem pristopu hipnoza ni cilj. Ni pomembno, kako globoko je klient »hipnotiziran« ali kako nenavadne fenomene lahko doživi.
Pomembno je, ali se je njegov odziv v resničnem življenju spremenil.
Človek lahko doživi zelo globok trans, pa se v njegovem življenju ne spremeni nič. Lahko pa se med na videz običajnim pogovorom zgodi globok notranji premik.
Zato hipnoterapija ni samo poslušanje sugestij z zaprtimi očmi. Je proces, ki vključuje odnos, pozornost, terapevtski jezik, delo s telesom, čustvi, spomini, simboli in klientovo lastno notranjo inteligenco.
Hipnoza in hipnoterapija nista isto
Hipnozo bi lahko primerjali z odprtimi vrati.
Hipnoterapija pa je celotna pot, ki jo skozi ta vrata prehodimo.
V hipnoterapiji najprej raziskujemo:
- kaj se klientu dejansko dogaja;
- kdaj in kje se težava pojavlja;
- kako jo doživlja v telesu;
- kaj jo sproži;
- kaj jo ohranja;
- kaj si klient v resnici želi namesto nje.
Šele nato uporabimo hipnozo kot način, s katerim se običajni analitični um za nekaj časa umiri in se pozornost usmeri k globljim procesom.
Hipnoza je torej samo del hipnoterapije. V knjigi jo opisujem kot enega od sedmih osnovnih korakov hipnoterapevtske seanse.
Zakaj razumevanje problema pogosto ni dovolj?
Predstavljajte si gradbišče ponoči.
Razumevanje je svetloba, ki osvetli prostor. Omogoči nam, da vidimo, kje je težava, kako je nastala in kaj bi bilo treba spremeniti.
Toda svetloba sama ne izkoplje temeljev.
Za to je potrebno ustrezno orodje in dejansko delo.
Podobno je pri človeku. Zavestni um lahko zelo dobro razume, zakaj se pojavlja strah. Ve, da je določena situacija varna. Ve, da ni več otrok, ki bi bil odvisen od odziva svojih staršev. Ve, da odnos, služba ali okoliščina iz preteklosti ne obstajajo več.
Telo pa lahko kljub temu reagira, kot da se stara nevarnost dogaja prav zdaj.
Srce začne hitreje biti. Dihanje se spremeni. Prsni koš se stisne. Pojavi se impulz, da bi pobegnili, napadli, ugajali ali se popolnoma umaknili.
Takšen odziv ni nujno rezultat zavestne odločitve. Pogosto je avtomatičen, naučen in povezan z izkušnjami, ki so bile nekoč pomembne za naše preživetje.
Razumevanje lahko osvetli problem. Sprememba pa se mora zgoditi tam, kjer se vzorec samodejno sproži.
To je prostor, v katerega vstopamo s hipnoterapijo.
Ali med hipnozo izgubite nadzor?
Ne.
Hipnoza ni nezavest, spanje ali stanje, v katerem bi terapevt prevzel oblast nad vašim umom.
V večini primerov klient sliši terapevtov glas, se zaveda prostora, lahko govori, odpre oči, spremeni položaj telesa ali proces kadarkoli prekine.
Hipnoza prav tako ne pomeni, da boste avtomatično sprejeli vsako sugestijo. Sugestija deluje v odnosu do vaših vrednot, pričakovanj, zaupanja, motivacije in pripravljenosti sodelovati.
Naloga terapevta ni, da zlomi vašo voljo.
Naloga terapevta je, da vzpostavi dovolj zaupanja in ustrezno usmeri pozornost, da lahko sami dostopite do procesov, ki so bili prej prekriti z običajnim notranjim dialogom.
Odgovor ne pride od terapevta
Klient ni prazen kozarec, v katerega mora terapevt naliti svoje znanje.
Prav tako ni pokvarjen stroj, ki ga mora terapevt popraviti.
Človek v sebi pogosto že nosi vse, kar potrebuje:
- sposobnost čutenja;
- spomin na varnost;
- ustvarjalnost;
- telesno inteligenco;
- pogum;
- ljubezen;
- intuicijo;
- možnost novega odziva.
Težava je v tem, da stari obrambni vzorci onemogočajo dostop do teh virov.
Zato ne verjamem, da je bistvena naloga terapevta dajanje nasvetov.
Terapevt lahko poda strokovno razlago, opozori na nevarnost, postavi mejo ali priporoči dodatno medicinsko obravnavo. Ne more pa vedeti, kakšno življenje bi moral živeti drug človek.
Najgloblji odgovori se ne pojavijo zato, ker jih je izrekel terapevt.
Pojavijo se iz klientove lastne izkušnje.
V enem od kliničnih primerov v knjigi klient odkrije pomen simptoma, ki ga prej ni mogel razumeti. Ob tem zapišem:
To spoznanje ni prišlo od mene. Prišlo je iz njenega nezavednega.
Takrat sprememba ni nekaj, v kar mora klient verjeti. Postane nekaj, kar je sam neposredno prepoznal.
Ericksonova hipnoterapija
Pomemben del mojega pristopa temelji na Ericksonovi hipnoterapiji.
Milton H. Erickson ni uporabljal enakega skripta za vsakega klienta. Prilagajal se je posamezniku, njegovemu jeziku, odporom, vrednotam, načinu razmišljanja in življenjskemu kontekstu.
Namesto neposrednega ukazovanja je pogosto uporabljal:
- zgodbe;
- metafore;
- dvoumnosti;
- permissivne sugestije;
- vprašanja;
- klientove lastne besede;
- nepričakovane spremembe perspektive;
- uporabo klientovega odpora v njegovo korist.
Takšen pristop ni usmerjen v premagovanje ali lomljenje zavestnega uma.
Zavedni odpor pogosto obstaja z razlogom. Morda človeka pred nečim varuje. Če se proti njemu borimo, ga lahko samo še okrepimo.
Zato je vodenje subtilno, nevsiljivo in prilagojeno človeku, ki je pred nami.
Raport: temelj uspešne hipnoterapije
Pred vsako tehniko stoji odnos.
Klient mora čutiti, da ga terapevt posluša, razume in ne obsoja. Brez tega se težko sprosti nadzor, ki ga je morda razvijal vse življenje.
Raport ni samo prijazen pogovor.
Je globok občutek, da se lahko v prisotnosti drugega človeka za trenutek prenehamo braniti.
Terapevtov glas, drža, notranji mir, način poslušanja in sposobnost ostati prisoten tudi ob neprijetnih čustvih postanejo del procesa.
Te lastnosti se ne naučimo iz skripta.
So rezultat znanja, izkušenj, etične drže in dolgotrajnega dela terapevta na sebi.
Kaj o hipnozi pravi znanost?
Hipnoza ni magija, vendar tudi ni metoda, za katero bi bili dokazi enako močni pri vseh težavah.
Metaanaliza 15 raziskav je pokazala korist hipnoze pri zmanjševanju anksioznosti, pri čemer so bili učinki praviloma večji, kadar je bila hipnoza vključena v širši psihološki proces.
Raziskave kažejo tudi korist pri nekaterih oblikah klinične bolečine. Metaanaliza 42 raziskav oziroma 45 primerjav je pokazala zmeren učinek hipnotičnih intervencij na klinično bolečino.
NCCIH navaja dokaze za črevesno usmerjeno hipnoterapijo pri sindromu razdražljivega črevesja ter obetavne ugotovitve pri nekaterih bolečinskih stanjih in tesnobi, povezani z medicinskimi postopki. Hkrati opozarja, da je kakovost dokazov med posameznimi področji različna in da so rezultati pri nekaterih indikacijah, denimo opuščanju kajenja, neenotni.
To je tudi moje stališče.
Hipnoterapije ne predstavljam kot čudežne rešitve za vse težave. Je močno terapevtsko orodje, katerega smiselnost je odvisna od:
- vrste težave;
- motivacije klienta;
- njegovega psihičnega in telesnega stanja;
- odnosa s terapevtom;
- kompetenc izvajalca;
- kakovosti in kontinuitete procesa.
Zakaj je usposobljenost hipnoterapevta pomembna?
Hipnoza je močno orodje.
Prav zato ni dovolj, da se nekdo nauči indukcije ali prebere nekaj skriptov.
Usposobljen hipnoterapevt mora:
- razumeti psihološke in telesne procese;
- prepoznati kontraindikacije;
- poznati svoje meje;
- vedeti, kdaj je potrebna napotitev drugemu strokovnjaku;
- znati vzpostaviti raport;
- prilagoditi način dela posameznemu klientu;
- uporabljati sugestije brez vsiljevanja lastnih vrednot;
- preveriti, ali se je sprememba dejansko zgodila;
- spoštovati etiko, zaupnost in avtonomijo klienta;
- ne obljubljati rezultatov, ki jih ni mogoče garantirati.
Dober terapevt ni nekdo, ki ve vse.
Je nekdo, ki zna biti dovolj prisoten, da lahko opazi, kaj se s klientom dejansko dogaja, ter dovolj strokoven, da procesa ne vodi dlje od svojih kompetenc.
Druge lahko vodimo le tako globoko, kot smo spoznali sami sebe.
Prav zato na Akademiji hipnoterapije izobraževanje ne temelji samo na učenju tehnik. Dvoletni študij vključuje strokovno znanje, praktične vaje, klinične demonstracije, supervizijo, mentorstvo in osebno formacijo bodočega terapevta.
Moj pristop h klinični hipnoterapiji
Sem Aleksander Grunčić Krajnc, dr. med., certificiran klinični hipnoterapevt in ustanovitelj Akademije hipnoterapije.
Po študiju medicine sem delal na področjih kirurgije, rehabilitacije in diagnostike. Sčasoma sem spoznal, da obstajajo razsežnosti človeškega trpljenja, ki jih zgolj medicinska diagnostika in razumevanje bolezni ne moreta vedno doseči.
Od leta 2012 se intenzivno ukvarjam s hipnozo, hipnoterapijo, delovanjem nezavednega uma in osebno transformacijo. Moje delo temelji na več tisoč individualnih hipnoterapevtskih seansah, mednarodnih izobraževanjih ter povezovanju medicinskega znanja, Ericksonove hipnoterapije in globljega razumevanja človeka.
Ne uporabljam enakega postopka za vse kliente.
Vsak človek ima drugačno zgodbo, notranjo strukturo, življenjski kontekst, način razmišljanja in tempo spremembe.
Tehnika se mora prilagoditi človeku.
Človek se ne sme prilagajati tehniki.
S hipnozo učinkovito naslavljamo anksioznost, panične napade in razne fobije. V stanju transa naslovimo strah v sami korenini.
Pomagam vam pri premagovanju depresije, izgorelosti ter občutka ujetosti in nesmisla. Stanje depresije je pogosto obramba pred neprijetnimi občutki, ki so se tekom življenja nabrali in jih nismo pripravljeni v polni meri občutiti. Ko v hipnotičnem transu te občutke predelamo, se naravna energija ponovno vzpostavi, vrne se volja do življenja.
Hipnoterapija je izjemno učinkovita pri obravnavi posledic travm. Delo vključuje zdravljenje travm iz otroštva, delo z notranjim otrokom ter osvobajanje energij, ki so zaradi preteklih izkušenj ostale ujete v vašem telesu.
Hipnoza pomaga pri obvladovanju obsesivno-kompulzivnih motenj (OKM) in izboljšanju dinamike v partnerskih odnosih. S spreminjanjem podzavestnih prepričanj ustvarjamo prostor za bolj zdrave odnose in stabilnejše delovanje.
Za primere težav z motivacijo ali pomanjkanja kreativnosti uporabljamo hipnozo za dostop do vaših notranjih resursov. Cilj je aktivacija vaših polnih potencialov, ki so v stanju običajne zavesti pogosto prezrti ali blokirani.
Hipnoterapija učinkovito pomaga pri izgorelosti in težavah na področju seksualnosti. S procesom sproščamo energije, ki so ostale ujete v telesu, ter vam pomagamo povrniti vitalnost in stik z lastnim telesom.
Spoznal sem, da obstajajo precej globlji vzroki za človeško trpljenje, ki jih v strogo določenih okvirih uradne medicine nisem mogel naslavljati.
Aleksander Grunčić Krajnc, dr. med
Zavedni in nezavedni um
Predstavljajte si gradbišče ponoči.
Razumevanje je svetloba, ki osvetli prostor. Omogoči nam, da vidimo, kje je težava, kako je nastala in kaj bi bilo treba spremeniti.
Toda svetloba sama ne izkoplje temeljev.
Za to je potrebno ustrezno orodje in dejansko delo.
Podobno je pri človeku. Zavestni um lahko zelo dobro razume, zakaj se pojavlja strah. Ve, da je določena situacija varna. Ve, da ni več otrok, ki bi bil odvisen od odziva svojih staršev. Ve, da odnos, služba ali okoliščina iz preteklosti ne obstajajo več.
Telo pa lahko kljub temu reagira, kot da se stara nevarnost dogaja prav zdaj.
Srce začne hitreje biti. Dihanje se spremeni. Prsni koš se stisne. Pojavi se impulz, da bi pobegnili, napadli, ugajali ali se popolnoma umaknili.
Takšen odziv ni nujno rezultat zavestne odločitve. Pogosto je avtomatičen, naučen in povezan z izkušnjami, ki so bile nekoč pomembne za naše preživetje.
Razumevanje lahko osvetli problem. Sprememba pa se mora zgoditi tam, kjer se vzorec samodejno sproži.
To je prostor, v katerega vstopamo s hipnoterapijo.
Pogosta vprašanja
Hipnoterapija je popolnoma varna metoda, pri kateri ves čas ohranite nadzor. Med hipnozo niste v nezavesti, temveč v stanju globoke osredotočenosti. Vaše nezavedno vas varuje, zato vas nihče ne more prisiliti v dejanja ali besede, ki so v nasprotju z vašimi vrednotami, etiko ali voljo.
Večina ljudi je dovzetna za hipnozo, vendar metoda ni primerna za določena psihotična stanja. Ker gre za naravno stanje uma (podobno zamaknjenosti med branjem knjige), se lahko v trans potopi skoraj vsak, ki si tega želi. Na uvodnem posvetu natančno ocenimo, ali je ta pristop glede na vaše trenutno stanje in cilje najboljša izbira.
Deluje tako, da zaobide kritični zavestni um in neposredno nagovori podzavestne vzorce. V stanju transa lažje prepoznamo korenine vaših strahov, odvisnosti ali blokad. Ko na podzavestni ravni zamenjamo omejujoča prepričanja s podpornimi, se sprememba v vašem vedenju in počutju zgodi naravno in brez velikega zavestnega napora.
Pogosto so znatne spremembe opazne že po eni sami sesansi, po kateri je pričakovati tudi obdobje procesiranja. Pri globljih, večletnih vzorcih (kot sta depresija ali kompleksne travme) pa je potreben strukturiran proces, ki traja dlje časa, da se novi vzorci trajno zasidrajo.
Da, velike večine dogajanja med seanso se boste jasno spominjali. Čeprav je vaš um v globokem stanju sproščenosti, niste zaspali. Spomin na seanso je podoben spominu na dolge sanje ali globoko meditacijo – morda bodo nekateri detajli zbledeli, bistveni uvidi in občutki pa bodo ostali v vaši zavesti.
Klinična hipnoterapija je terapevtski proces, usmerjen v zdravljenje, ne v zabavo. Za razliko od odrske hipnoze, kjer gre za šov in hitre trike, pri kliničnem delu uporabljamo ericksonianske in sodobne pristope za reševanje resnih psiholoških stisk. Tukaj ste vi aktivni udeleženec procesa, ki uporablja hipnozo kot orodje za lastno transformacijo.
Izkušnje uporabnikov
Vabim vas na brezplačen posvet
Ta je brezplačen in povsem neobvezujoč. Skupaj preverimo, ali je to prava pot za vas.