Pogosto slišimo, da je klient rezistenten. Moje mnenje je drugačno. V večini primerov težava ni v klientu, temveč v tem, da terapevt nima dovolj fleksibilnosti, znanja ali izkušenj, da bi našel pravi pristop za tega človeka.
Vsak klient je drugačen. Kar deluje pri enem, ne bo nujno delovalo pri drugem. Zato hipnoterapija ni zgolj skupek tehnik, temveč veščina prilagajanja človeku, ki sedi pred nami.
Prav zato v Akademiji hipnoterapije izobraževanje traja dve leti. Cilj ni le naučiti tehnik, ampak razviti terapevta, ki zna ostati miren, prisoten in odprtega srca ter klienta varno voditi skozi proces spremembe.
Drugi razlog, zakaj terapija včasih ni uspešna, pa je, da terapevt sam ni opravil dovolj globokega dela na sebi.
Terapevt lahko klienta spremlja le tako globoko, kot je pripravljen iti sam. Če terapevt ni raziskal lastnih strahov, ran in omejitev, obstaja nevarnost, da bo zgolj krepil klientov ego z različnimi pozitivnimi sugestijami, medtem ko bodo globlji vzroki težav ostali nedotaknjeni.
Lahko rečemo: »Močan si. Zmoreš. Samozavesten si.« Toda pod temi plastmi se pogosto skriva ranjen del človeka, ki potrebuje pozornost, razumevanje in zdravljenje.
Zato je osebna rast terapevta enako pomembna kot tehnično znanje. Hipnoterapija ni le to, kar terapevt zna. Hipnoterapija je tudi to, kar terapevt je.
ZKH – Zveza za klinično hipnoterapijo si prizadeva za razvoj strokovnih standardov na področju hipnoterapije. Akademija hipnoterapije pa je prostor, kjer bodoči terapevti pridobivajo znanje, izkušnje in osebno zrelost, ki jim omogoča kakovostno delo z ljudmi.